Postajamo starejši in modrejši in kmalu bo nastopil čas, ko bomo zapustili osnovno šolo. Nekateri že vedo kaj bodo počeli in imajo vse zastavljeno do pike natančno, spet drugi, se preprosto še iščejo in s tem ni nič narobe. Trenutno smo v eni izmed težjih preizkušenj v življenju in preprosto ne vemo kaj bo jutri. Res pa je, da imamo sedaj čas da razmišljamo in počnemo stvari, ki nas osrečujejo. Mogoče bo sedaj med karanteno kakšen mladostnik našel stvar, ki ga osrečuje in bi jo rad počel do konca življenja. Nikoli se ne ve. Mogoče bo kdo odšel po koreninah staršev in si za spremljavo v življenju izbral poklic, ki ga opravljajo predniki. Res pa je tudi to, da nas starši vsakodnevno usmerjajo na pravo pot in nas pripravljajo na življenje. Z nami tudi odkrivajo način življenja in predanost do kakšnega poklica in vse je lepo in prav, dokler je v mejah normale. Starši pa se morajo zavedati, da ne morejo vsi postati zdravniki in odvetniki samo zato, da bi zmeraj imeli veliko denarja. Denar nas ne more osrečiti, lahko pa nas osreči poklic v katerem bi uživali praktično celo življenje. Lahko se bo kdo odločil za kakšen skrajšan program in potem začel služiti, kakšen drug pa bo odšel na študij medicine in se šolal do 30. leta. Veliko koristnih informacij slišimo tudi v šoli in povsod drugje. Takšne informacije moramo lepo sprejeti in razmisliti o njih, ne pa jih vedno upoštevati. Življenje je naše in ne od tiste učiteljice, ki govori, da moraš na tisto in tisto šolo. Vedeti moramo, da bo to del našega življenja in če se spoštujemo in imamo radi si moramo izbrati poklic, ki nas bo osrečeval in ga bomo radi opravljali. Saj veste življenje je samo eno in mi sami veliko pripomoremo k temu, da smo preprosto srečni in, da uživamo v stvareh, ki jih delamo.