Pozdravljeni,
misli o moji poklicni prihodnosti se morajo vedno začeti s potjo, ki jo bom prehodila do željenega cilja. Truditi se moramo ostati realistični, saj nam lahko sanjarjenje preveč olepša situacijo in smo tako bolj preusmerjeni v sam cilj, kaj kmalu pa pozabimo na vse, kar nas čaka na tej poti, ki zna biti trnava in neusmiljena. Najboljši način je, da smo vedoželjni in radovedni, saj le tako razvijamo svoj um, se izobražujemo na večih področjih in delimo svoje znanje. Četudi smo že odločeni o svoji poklicni poti, je dobro, da imamo vsaj en dodaten načrt, če krenemo s te poti. Lahko bi se odločili za poklic profesionalnega igralca košarke, vendar bi se nepričakovano ponesrečili in naše sanje se bi lahko v trenutku razblinile. Lahko se razvijamo na mnogih področjih, idej je neskončno, npr. umetnost v glasbi, leposlovju, slikanju, šport, gledališče, naravoslovne vede,itd. Zanje se odločimo na podlagi svojih zmožnosti, vsekakor pa so vse koristne, saj poglobijo splošno razgledanost. Tudi jaz poskušam kar se da vestno slediti temu življenjskemu načelu. Namreč, želim postati zdravnica in pisateljica, obenem pa se izobražujem tudi na glasbenem področju(pojem, igram klavir in harfo), treniram atletiko in se udeležujem večine šolskih tekmovanj. Učim se tudi 4 jezikov, saj se mi zdi zlata vredno biti vešč mnogih jezikov. Zdi se mi, da se bi vsi morali izobraževati na večih področjih, saj se tako razvijamo v modro osebo, ki na življenje gleda z zvedavimi očmi. Kljub temu pa ne pozabiti slediti svojim sanjam in trdo delati.