Dvoje mnenj, dvoje poti

Formalna izobrazba in njene stopnje (diploma, magisterij, doktorat) so bile vsaj še pred kratkim neko merilo, nekaj zaradi česar si v službi prej prišel so napredovnja, nekaj zaradi česar so ljudje rajši izbrali tvojo storitev, kot od nekoga, ki se ni izučil v taki meri. A v zadnjih letih se mnogim ljudem zdi, da ta "papir" ni več tako pomemben, da je bolj pomembno kako se znajdeš v situaciji in kaj praktičnega znaš narediti. Drugi, ki pa se odločijo za študij, pa stopnjo izobrazbe dokončajo samo za naziv in ne za samo znanje.

Jaz se z nobenim od teh dveh mišlenj ne strinjam popolnoma. S prvim se strinjam delno, ker se mi zdi, da se je res pomembno praktično znajti v situaciji in da vse preveč mlajših ni vzgojeno tako, a se mi po drugi starni formalna izobrazba zdi zelo/bolj pomembna. V povezavi z drugim mnenjem, razumem njihovo željo po stopnji izobrazbe, a se mi njihov način ne zdi pravi. Če nočeš dejansko pridobiti znanja o nečem, potem to ni smer v kateri bi se bilo zate dobro zaposliti, in če ubereš tako poti ni nujno da boš srečen.

Po mojem mnenju, čeprav menim da se je pomembno v življenju znajti, formalna izobrazba vseeno "prevaga" in to pomeni da je pomembnejša.

Kommentare