beendet

UČNA POT »Po stopinjah pastirjev na Veliki planini«

Eden izmed produktov projekta Občine Kamnik je zasnova bodoče učne poti na Veliki Planini.

Zeitleiste

Information

IZHODIŠČA

Čeprav so učne poti s tako in drugačno vsebino v zadnjih letih preplavile Slovenijo in je mogoče zato predlog že kar malo dolgočasen in neinovativen, se je ta možnost pokazala kot najprimernejša tudi za območje Velike planine. Omenjena pot ne bo zgolj učna, ampak bi ji zlahka dodali tudi oznako doživljajska. Zakaj, boste izvedeli v nadaljevanju, ko bodo opisno predstavljene njene posamezne točke. Produkt, poimenovan »Po stopinjah Pastirjev na Veliki planini«, je smiseln v več pogledih. Na prvem mestu je namenjen »nenasilnemu« usmerjanju obiskovalcev Velike planine. Območje smo večkrat obiskali z dostopom iz različnih smeri in vedno se je pojavila težava – prepuščeni smo bili sami sebi. Na planini sicer so smerokazi, a poti in stezic je še več. Kdor ni vešč branja zemljevida ali pa ga nima s sabo, hitro izgubi smisel za orientacijo in postane izgubljen. Zato smo ponudili enostavno rešitev, pot, ki predstavlja »usmeritveni kanal« za obiskovalce. Nanjo se bo mogoče priključiti kjerkoli, saj bo speljana krožno. Druga pomembna funkcija poti je enakovredno vrednotenje vseh gostinskih ponudnikov, saj pot poteka mimo vseh, obiskovalcem pa se na ta način daje svobodno izbiro, katerega izmed njih bodo izbrali za svojo postojanko.

Ko smo pričeli planino »globlje« odkrivati, smo naleteli na dejstvo, da je na njej veliko deležnikov z zelo različnimi interesi, poleg tega na splošno niso v najboljših medsebojnih odnosih. Učna pot »Po stopinjah pastirjev na Veliki planini« je nevtralna zadeva, od katere bodo lahko imeli vsi ti deležniki koristi oz. nikogar ne bo ovirala pri njegovem delovanju. Če bi se podali v karkoli bolj specifičnega in s tem omejenega zgolj na vpletenost določenih deležnikov, bi bilo pričakovati negativne odzive in neodobravanja s strani ostalih.

Učna pot ima seveda tudi vlogo podajanja informacij mimoidočim, in sicer o prostoru, po katerem se sprehajajo. Zanimivih stvari na Veliki planini je ogromno, tako za šolarje, kot za vse ostale obiskovalce različnih starosti. Pri oblikovanju vsebin za učne table, ki smo jih zaradi njihove oblike poimenovali »učne skodle«, smo se držali pravila »za vsakega nekaj«. Nismo se usmerili zgolj na eno področje, npr. naravnogeografske značilnosti in pojavi (viharne krošnje, pogosta megla, vrtače in druge značilne kraške oblike), snovna in nesnovna kulturna dediščina (sir trnič, pastirsko življenje, unikatna arhitekturna dediščina), pravljična bitja in legende, botanika, razgledne točke, …, saj bi s tem takoj zožili zanimanje širše populacije, tako pa verjamemo, da bo vsak obiskovalec našel na »učnih skodlah« ob poti kakšno novo in zanimivo informacijo ali doživetje zase.

Naj omenimo še, da trasa namerno ni speljana čisto po ustaljenih poteh, so pa vse poti uradne, torej vpisane v kataster. S tem želimo obiskovalcem Velike planine dati širše videnje prostora in jih popeljati mimo številnih zanimivosti, ki bi jih drugače izpustili. Velika planina ni samo pastirsko naselje, kapela Marije Snežne, Gradišče, gostišče na Zelenem robu in nekaj planinskih domov, ampak mnogo več!

 

OPIS POTI PO TOČKAH

1. Na vrhu: 

Na vrhu Gradišče je s 1666 m n.v. najvišja točka Velike planine. Vrh s kamnito razgledno ploščo, vpisno knjigo in žigom nudi prelep pogled na Kamniško-Savinjske Alpe ter Veliko planino z okolico. Poleg tega se proti jugu odpira Ljubljanska kotlina, proti vzhodu Celjska kotlina in proti zahodu Triglav. Razglej se naokoli in poskusi najti gore, ki so vpisane na kamniti razgledni plošči. Oprema na točki: Tik pod vrhom Gradišča ob poti bo stala »učna skodla« z besedilom.

Slika: Pogled z Gradišča na pastirsko naselje. 

Avtor: Andraž Dvornik, 2015.

Slika: Kamnita razgledna plošča na vrhu Gradišča.

Avtorica: Ana Ponikvar, 2015.  

2. Pastirjev dan

Pastir si je nekoč za merjenje časa naredil sončno uro. Iz lesa je izrezljal deščico v obliki polmeseca. Nanjo je v polkrogu zarezal črtice, ki so pomenile ure v dnevu, ob strani pa je izvrtal 13 lukenj. V srednjo luknjo je zataknil paličico, ki je v soncu metala senco po deščici. Vsakih 14 dni je paličico prestavil v naslednjo luknjo.

Slika: Pastirska sončna ura.

Vir: Sončna ura …, 2015.

5.00 – Vstane, pomolze živino in jo odžene na pašo. 7.00 – Počisti hlev in poje zajtrk. 8.00 – Opravi tlako (odstrani strupene rastline in grmičevje, popravi ograje, pobere kamenje s pašnikov). 12.00 – Poje kosilo in na obhodu preveri, kje se pase živina. 14.00 – Predela mleko v sir, skuto in kislo mleko. 17. 00 – Nabere zdravilne rastline in plodove. 18.00 – Živino prižene k bajti, jo pomolze in priveže v hlev. 21.00 – Druži se z ostalimi pastirji in ob mraku odide k počitku.

Pastirjev urnik ni stalen, prilagaja se vremenskim razmeram in delu, ki ga mora opraviti. Zdaj veš, da pastirji opravljajo tudi tlako. Pomagaš jim lahko tako, da odvečno kamenje s pašnikov zlagaš na kup. Oprema na točki: »Učna skodla« z vsebino o sončni uri in poteku pastirjevega dneva. Poleg besedila bo na njej tudi prava sončna ura s palčko, da se bodo obiskovalci lahko preizkusili v ugotavljanju dnevnega časa s pomočjo sončeve sence. Palčka bo privezana na »učno skodlo«.

 

3. Vrtača velikanka Nahajaš se na kraškem površju. Zanj je značilna korozija. To pomeni, da padavinska voda raztaplja kamnino apnenec, po kateri se sprehajaš. Posledica raztapljanja je nastanek zaprtih okroglih kotanj različnih velikosti, to so vrtače.

Ali jih prepoznaš, ko se ozreš naokrog?

Slika: Prečni prerez nastanka vrtače.

Vir: Hočevar in sod., 2000.

Oprema na točki: »Učna skodla« z vsebino o vrtačah.

 

4. Prisluhni

Ko na planini ni bilo cerkve, so se pastirji zbirali na tem mestu, ki se imenuje Poljanski rob, in poslušali zvonjenje cerkvenih zvonov iz doline. Vzemi si trenutek in prisluhni zvokom, ki prihajajo iz doline. Kaj slišiš?

Za pastirje je pomemben tudi zven kravjih zvoncev. Največji zvonec nosi krava vodnica, ostale pa se zbirajo okrog nje. Pastirji svojo čredo že od daleč prepoznajo in jo ločijo od drugih prav po zvenu zvoncev. Tako svojo živino lažje nadzirajo, saj slišijo ali se ta mirno pase ali pa je z njo kaj narobe. Po zaslugi kravjih zvoncev pastirji krave lažje najdejo tudi v megli, ki je tu pogost pojav.

Izostri svoj posluh – preizkusi zvonce. Ali razločiš različne zvoke?

Slika: Viseči kravji zvonci.

Vir: Grenzkultur - Kulturgrenze“ …, 2015.

Oprema na točki: »Učna skodla« o cerkvenih zvonovih in kravjih zvoncih. Pod »učno skodlo« bo predal, v katerem bodo shranjeni različno veliki kravji zvonci, ki bodo različno zveneli. Privezani bodo na podlago.

 

5. Kamnita vrata

Ko so pastirji prišli prvi dan pašne sezone na planino, so se sprehodili skozi kamnita vrata, kar je pomenilo, da so pustili vse medsebojne spore v dolini. Na planini je potrebno sodelovati ne glede na vse, saj so tu drugačne razmere in težji pogoji za preživetje.

Sprehodi se skozi kamnita vrata in pozabi na vse zamere iz doline, tu te namreč čaka nov svet.

Oprema na točki: »Učna skodla« z vsebino.

Slika: Kamnita vrata.

Avtorica: Ana Ponikvar, 2015.

 

6. Nebeškanje

Bi se igral kot pastirji nekoč? Nekoč so pastirji poiskali viharnik, mu oklestili veje in nanj obešali iz lesa izrezljane kljukice ali obročke, to igro so poimenovali nebeškanje. Vsak igralec naj označi svojo kljukico tako, da jo loči od ostalih. Za igro se potrebuješ še kratko, po sredi preklano palčko. Igralec, ki je na vrsti, vrže obe polovici palčke v zrak in preveri, na katero stran sta se obrnili. Ko padeta obe na tla tako, da je bela stran obrnjeno navzgor, pomakne igralec kljukico za eno stopnjo gor. Ko padeta obe z belo stranjo obrnjeno navzdol, pomakne kljukico za eno stopnjo dol. Ko pa padeta vsaka drugače, igralec ne premakne kljukice. Tisti, ki pride prvi s kljukico do vrha, je zmagovalec in pride v nebesa, kdor pa pride do dna, je prišel v pekel in igra je zanj končana (Pančur, 2012). Viharniki so samotna drevesa, ki rastejo na gorskih območjih in kljubujejo težkim vremenskim razmeram, kot so udari strele, veter, mraz in sneg. Razvijejo se na ekstremnih rastiščih in imajo značilno obliko krošnje, ki je prilagojena posebnim obremenitvam.

Slika: Prikaz pastirske igre nebeškanje.

Vir: Nebešknje, … 2015.

Oprema na točki: »Učna skodla« z besedilom o igri nebeškanje in o viharnikih. Poleg bo stal viharnik, že pripravljen za igranje igre.

 

7. Pravljična bitja

Ali veš kdo sem? Kot vidiš sem velik, močan in kosmat, samo po nosu nimam dlak. Nikoli me ne vidiš v dolini, saj se bojim ljudi. Govorim jezik, ki ga nihče ne razume in tudi ne jemljem hrane od ljudi, jem le korenine in surovo meso. Včasih so me pastirji na planini hoteli ujeti, da bi se od mene kaj naučili, a jim ni uspelo. Nekoč sem s svojimi prijatelji živel v jami v Dovjih gričih, pastirji so nas zato poimenovali Dovji možje (Cevc, 2015).

Slika: Dovji mož.

Vir: Polna gora divjih mož …, 2015.

Na planini so nekoč živele tudi Bele deklice, ki so se skrivale po odročnih krajih. Deklice so bile oblečene v belo in so pastirje rade prosile za mleko. Kdor jim mleka ni dal, je kasneje večkrat ostal brez njega, saj so imele deklice nadnaravno moč in so se tako poigravale s pastirji. Ob sončnem zahodu so čudovito prepevale, pastirji pa so jih z veseljem hodili poslušat (Cevc, 2015).

Ali začutiš mir in skrivnostnost? Poglej med drevesne krošnje, mogoče se katera izmed Belih deklic še vedno skriva tam.

Oprema na točki: Skulptura Dovjega moža, ki se mu na trebuhu odpirajo vratca kot polkna. Na notranji strani ene polkne bo zapisana pripoved o Dovjih možeh, na drugi polkni pa pripoved o Belih deklicah. Poleg tega bo v vejevju okoliških dreves skrita skulptura Bele deklice, ki jo bodo obiskovalci lahko zagledali, če bodo dobro opazovali okolico.

Slika: Primer podajanja vsebine s pomočjo skulpture.

Vir: Nature Trail …, 2015.

8. Rož'ce

Slika: Rožce Poišči katero izmed naštetih rož. Katere zdaj cvetijo? Sezuj si čevlje in si spočij noge na mehki travnati preprogi.

Oprema na točki: Vrtljive kocke z informacijami o rastlinah. Na vsaki izmed štirih prostih stranic kocke bo en podatek o rastlini, in sicer ime, čas cvetenja, uporaba v zdravilstvu in slika ali skica.

Slika: Vrtljive kocke z informacijami o rastlinah.

Vir: Zlatorogova pravljična dežela …, 2015.

9. Vetrnici

Pred teboj sta Velika in Mala Vetrnica, ki sta udornici ali brezstropi jami. Ali veš, zakaj do tega pride? Udornice nastanejo z udorom površja v podzemne votline, zruši se jamski strop. Imajo globoke navpične stene, na tem mestu lahko padeš kar 20 m v globino, zato bodi previden. Tu lahko ob pravi vremenski situaciji opaziš še eno posebnost, in sicer rastlinski ali vegetacijski obrat. To pomeni, da je od vrha proti dnu udornice obrnjeno zaporedje rastlinskih pasov. Tako najdeš na nižji nadmorski višini (v spodnjem delu udornice) rastline, ki so značilne za višje nadmorske višine in obratno. Hladen zrak je namreč težji od toplega, zato se steka iz okolice v udornico in se tam zadržuje, topel zrak pa ostaja na vrhu.

Slika: Vegetacijski obrat.

Vir: Drage so mrazišča …, 2010.

 

Slika: Nastanek jezera hladnega zraka.

Vir: Tudi v Sloveniji …, 2015.

Se ti zdi ime Vetrnici nenavadno? Na nastanek imena je vplival pojav inverzije zraka v jami – zrak v jami je hladnejši od zunanjega, zato ob sestopu vanjo dobiš občutek, kot da bi pihal veter (Pančur, 2012).

Oprema na točki: »Učna skodla« z vsebino o Vetrnicah in rastlinskem obratu ter z navezavo na »zaboj presenečenja«, ki bo nameščena poleg »učne skodle«. V zaboju bodo shranjene stvari, ki se jih je nekoč našlo v Vetrnicah (meso, orožje, sneg in led). Navedene stvari bodo predstavljene kot predmeti iz lesa ali katere druge snovi. Na notranji strani pokrova zaboja bo za vsakega izmed predmetov napisano, zakaj se ga je tam dalo najti.

Poglej kaj vse se je nekoč skrivalo v Vetrnicah.Orožje: Velika Vetrnica je bila med 2. svetovno vojno tudi skrivališče vojaškega materiala. ● Meso: Na dnu udornic se zaradi mraza sneg obdrži tudi dalj časa v poletje. Pastirji nekoč niso imeli hladilnikov, zato so v njih shranjevali meso, ga zakopavali v sneg in s tem preprečili, da bi se pokvarilo. ● Sneg: Sneg so iz Vetrnic v koših nosili do bajt, ga tam topili in vodo uporabljali za pitje.

 

ZLOŽENKA

Kot nujno dodatno gradivo k učni poti smo pripravili zloženko. Trenutno je še v obliki osnutka, saj grafično ni povsem dodelana, vsebinsko pa je že izpopolnjena. Zloženka je namenjena obiskovalcem, ki so že na planini in ne tistim, ki se šele odločajo o tem, katero izmed številnih zanimivih slovenskih turističnih destinacij bodo obiskali. Zato na karti, ki je glavna sestavina zloženke, namerno ni širše umestitve Velike planine v prostor, ampak so na njej označene le različne možne smeri prihoda.

Na karti je označena učna pot z devetimi glavnimi postojankami. Poleg nje obstaja še t.i. dodatna pot, ki je nekoliko daljša. Ob karti v zloženki najdemo dve rubriki: Za radovedne! in Za lačne! Prva je namenjena, kot že njeno ime izda, radovednežem. Znaki v obliki vprašaja na karti so postavljeni na mestih, kjer se v naravi nahaja neka zanimivost, ki jo bo obiskovalec moral odkriti sam. V rubriki so pri posameznem oštevilčenim znaku zapisane le iztočnice – kaj se nahaja na označenem mestu v naravi (Preskarjev muzej, Kapela Marije Snežne, Bombnik, Bukovec, Lokev ali kal). Obiskovalec bo ob prihodu k posamezni zanimivosti, če bo dovolj pozoren in iznajdljiv, našel odgovor na zastavljeno vprašanje v zloženki. Rubrika Za radovedne! je bila ustvarjena z namenom, da z »učnimi skodlami« in drugimi predvidenimi fizičnimi postavitvami ne bi preveč posegali v prostor. Na ta izviren način nam je uspelo predstaviti še nekaj dodatnih vsebin, ki jih sicer ne bi uvrstili na učno pot. V rubriki Za lačne! so poimenovani vsi gostinski ponudniki na Veliki planini, na karti so označeni z znaki v obliki jedilnega pribora.

Slika: Lokev ali kal.

Avtorica: Ana Ponikvar, 2015.

V zloženki je pod karto podan prečni prerez poti z vrisanimi nadmorskimi višinami in časovno opredelitvijo. Med devetimi glavnimi točkami smo izmerili čas zmerne hoje. Hoja od točke do točke traja od najmanj 5 do največ 20 minut. Celotno pot se predvidoma prehodi v okvirno 2 urah in 15 minutah. Dolga je 6.300 m oz. dobrih 6 km.

Na hrbtno stran zloženke smo dodali promocijsko »Selfi akcijo«, ki bo pripomogla k večji prepoznavnosti Velike planine. Zastavljena je tako, da obiskovalci posnamejo »selfije« na točkah, ki so na karti označene z znakom v obliki fotoaparata. Točke so postavljene na mesta s čudovitim razgledom. Prav tako je na hrbti strani zloženke zapisan bonton o zaželenem obnašanju na planini ter kratek opis interaktivne učne poti.

Sliki: Zloženka

 

POZITIVNI UČINKI, KI JIH BO POT PRINESLA

Predvidoma bo učna pot na Veliko planino privabila predvsem več šolskih skupin, sploh v povezavi z našim drugim produktom (programom CŠOD), prav tako bo podlaga za enodnevne šolske ekskurzije, pri katerih se posebej poudarja medpredmetnost vsebin. Prav šolarji so populacija, s katero nameravamo oživiti zdaj šibko pomladno in jesensko sezono. Pozimi učna pot zaradi velike količine snežne odeje in snežnih zametov obiskovalcem ne bo dostopna, bi pa bilo po njeni trasi možno urediti tekaško progo.

IZVEDBA

Za izdelavo »učnih skodel« in ostalih predmetov, se bomo dogovorili z lokalnimi obrtniki. Računamo na izdelavo »učnih skodel«, sončne ure, »zaboja presenečenja« z vsebino, vrtljivih kock, … Znanja s področja lesarstva na širšem območju občine Kamnik je dovolj, zato bomo v prvi vrsti izkoristili te potenciale. Če ne bo šlo drugače, bomo poiskali rešitev drugje.

»Učne skodle« bomo postavili tako, da bodo ležale vzporedno s tlemi, saj bodo tako najmanj vpadljive in s tem ne bodo kazile lepih panoram Velike planine. To od nas zahteva tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine. Ta ustanova je zelo toga glede kakršnih koli posegov v tukajšnji prostor, zato bomo pri pripravi in nameščanju »učnih skodel« še posebej previdni. Zavod za varstvo naravne dediščine je do novosti na Veliki planini precej bolj odprt in se z našo idejo v celoti strinja ter jo podpira.

PRIHODNOST

Poleg »učnih skodel« in ostalih rekvizitov na devetih glavnih postojankah učne poti, bomo na trasi postavili še nekaj manjših, zgolj usmerjevalnih tabel. Situacija na nekaterih razpotjih je, kljub zloženki v roki, lahko precej dvoumna. Z usmerjevalnimi tablami bomo poskrbeli za to, da pohodniki zagotovo ne bodo skrenili s prave trase učne poti.

Tako vsebino zloženke, kot »učnih skodel« bo potrebno prevesti v angleščino. V nasprotnem primeru bomo izgubili velik del turistov – tujcev, ki bi se sicer potencialno v veliki meri sprehodil po trasi učne poti.

Učno pot bo v prihodnosti mogoče nadgraditi z dodatnimi vsebinami, ki jih na Veliki planini ne manjka (arheološke izkopanine, tradicionalno stavbarstvo, običaji, ledinska imena, orientacija v naravi, tradicionalni sir trnič, planinstvo, …). Tako bo pot zanimiva za še večji krog obiskovalcev, povečal se bo tudi njen učni pomen in multidisciplinarnost.

Glede upravljavca učne poti se kot najboljši možnosti ponujata javni zavod CŠOD, če bo le-ta na Veliki planini res zaživel, ali pa Občina Kamnik.

 

Danke für deine Teilnahme!

Dieses Projekt ist bereits vorbei. Vielen Dank, an alle, die mitgemacht haben.

Pregled prejetih predlogov in pobud, izboljšav mladih glede projekta Učna pot

V prvi polovici januarja 2017 se bodo vsi predlogi, pobude in mnenje mladih zbrali in predstavili Občini Kamnik.

Die Initiator*innen haben noch keine Informationen zu den erwarteten Ergebnissen des Projekts bereit gestellt.

andere Projekte dieser Organisation
Feedback