Na našo poklicno pot vpliva kar nekaj dejavnikov. Starši, vrstniki, učitelji... Kako bom lahko izpolnila vsa njihova pričakovanja, a še vedno zadovoljila lastne želje in potrebe? Velikokrat, ko sem se pogovarjala s svojimi sošolci, sem slišala, kakšne težave imajo moji vrstniki že pri izbiri srednje šole oz. gimnazije. Niso želeli zapustiti svojih najboljših prijateljev, nekateri so se odločali o šolah izven našega mesta in bi zato morali stanovati v dijaškem domu, drugi so želeli na srednjo šolo, a so jih starši prepričevali, naj grejo na gimnazijo. Kako težka je šele odločitev pri tistih, ki se odločajo za poklicne šole in se morajo že pri 15 letih odločiti za poklic, ki naj bi ga opravljali celo življenje? Zdi se mi, da je potrebno, da je pri takih odločitvah najbolj pomembno, da pogledamo vase, da pogledamo kaj NAS zanima, v čem smo dobri in kaj nas veseli. Potrebno je, da vemo, kaj vse prinese določen poklic. Moramo se pozanimati o vseh pozitivnih in negativnih posledicah, ki pridejo skupaj s poklicem. Prav tako se mi zdi, da bi nas morali seznaniti že v osnovni šoli s poklici in ne samo s šolami, ki jih moramo dokončati, da pridemo do željenega poklica. Izobrazba je le nekaj drugega kot pa sam poklic.
Prevečkrat se mi zdi, da smo ljudje navajeni, da izpolnjujemo želje in pričakovanja drugih, in zato tolikokrat pozabimo na naše. Za izbiro poklica pa se mi zdi res potrebno, da se vsak posameznik zaveda, da mora odločitev temeljiti na lastnih željah. Poklic bomo seveda opravljali mi in ne naši starši. Tako so naše želje ključ, ki nam bo odprl vrata v uspešno delovanje in uživanje v našem prihodnjem poklicu.