Priv korak je, da si izoblikuješ cilj do katerega bo vodila tvoja pot. Tvoj cilj je potem tisti, ki te žene naprej po tej ovinkasti cesti. Pot do tega cilja pa ni ena, jih je veliko in mi si vedno poskušamo izbrati bljižnico, ki nas včasih ne pripelje do prave destinacije. Ne bodimo ozkogledi, saj je včasih pot, ki nam zgleda od zgoraj najkrajša, polna hribov in dolin. Ne rečem pa, da je to samo slaba ali dobra stvar. Slaba, saj bomo potrebovali dlje časa, da jo prebrodimo, dobra pa, saj nas bo naučila vzponov in padcev ter nam dala toliko izkušenj za naprej, kot mogoče nobena druga.
Kar vam pravim je, da ni vedno pomembno na kakšni poti smo, ampak kaj pridobimo iz nje, kako zabavno si jo naredimo in koga peljemo z nami. Tudi skozi živlenje pelje cesta, ki je tako kot naša poklicna pot polna križišč, kjer se križajo različne poti. Zapomnimo pa si, da si pot gradimo sami in smo ponavadi sami tisti, ki si jo otežujemo.
Vsak gleda na življenje s svojimi očmi in iz svoje perspektive.
Tamara Slanič