Mislim, da si mora vsak od nas v sedmem, osmem in najkasneje v devetem razredu narediti približen načrt srednjih šol ali gimnazij in fakultet, ki so mu všeč, oz. poklicev, ki ga zanimajo. Zdi se mi tudi, da želje staršev, prijateljev ne smejo preveč vplivati na izbiro poklica. Lahko jih vprašamo za mnenje, a se na koncu odločimo sami. Menim, da je potrebno narediti plan B, ki ti pomaga, če tvoj poklic izumre, oz. te ne zanima več. Npr: Janez želi biti podjetnik, hkrati pa ga zanima tudi šport. Tako si lahko za plan B omisli šport. Menim tudi, da bi se morali otroci in najstniki več pogovarjati o poklicih, kaj si želijo postati, kje se želijo šolati, kakšna so njihova življenjska in poklicna pričakovanja in želje ... Pri izbiri poklica se lahko sploh ne znajdemo, nekateri sanjajo o nekem poklicu in vedo, da ga bodo nekoč opravljajli, nekateri pa samo približno vedo, kakšne so njihove želje.
Katarina Jelenc, 5. razred, OŠ Simona Jenka Smlednik