Pozdravljeni,
sem Nina Gvardjančič, učenka devetega razreda. Prav tako kot mnogi devetošolci, bom septembra postala dijakinja na gimnaziji. Gimnazijo sem izbrala zato, ker si želim študirati, prav tako pa tudi zato, ker me zanima ogromno stvari in v tem trenutku bi se težko odločila le za eno. Menim, da nisem edina tako zmedena, zato se mi zdi prav, da bi šole organizirale nekja, s čimer bi se učenec lahko vsaj približno orientiral v tej zmedi poklicov. Ne potrebujemo toliko informacij o srednji šoli, saj moramo razmišljati širše. Kaj pa potem, ko (vsaj jaz) pridem iz gimnazije? Naučiti bi nas morali tudi lepega vedenja in kulture pogovora. Nekateri učenci žal prihajajo iz okolja, kjer jih tega ne naučijo in to jih bo kasneje v življenju precej zaznamovalo. Poleg vsega tega, se mi zdijo zelo pomembne vodstvene sposobnosti (čeprav ne bomo vsi direktorji in šefi), komunikacijske veščine in prilagajanje. Vse to (nekako) poizkušajo uveljaviti pri skupinskem delu v šoli, vendar če smo popolnoma iskreni, ni ravno učinkovito. Navadno en dela vse, dva stojita zraven njega in čakata svoje zadolžitve, preostanek skupine pa se ob strani meni le zase. Vodja bi se moral pri vsakem skupinskem delu zamenjati, moral bi se prilagajati in poslušati nasvete sošolcev ter jih tudi upoštevati, tudi če so daleč od tega kar si je on zamislil. Moral bi se prilagajati. Mladi imamo en problem in sicer, da ne znamo komunicirati. Stvari velikokrat povemo na svoj način, ki ga odrasli ne razumejo. Zdaj nam je to še dovoljeno ampak ko bomo vstopali v odrasel svet bomo morali "igrati po njihovih pravilih". Očesni stik, način govora in položaj rok bodo velikokrat prvi vtis na (upajmo) bodočega delodajalca in lahko te stanejo poklica. Tako, tukaj bom zaključila. Upam da ste dobili kakšen nasvet, ki bo koristen in ga boste upoštevali.
Lep pozdrav,
Nina Gvardjančič